Ponaredki osmija – misija nemogoče!
V svoji kristalinski obliki ima osmij popolno ustaljeno obliko, ki je ni mogoče reverzibilno spremeniti. Zlato ima spremenljivo obliko; zlato lahko ponaredite s preprosto prevleko iz volframa, saj
je gostota obeh elementov zelo podobna. Osmij ima poleg tega največjo gostoto, ki je noben drug element in no-
bena druga kemična spojina ne moreta doseči.
Kristalna površina osmija je podobna edinstveni strukturi posameznega prstnega odtisa, kar osmiju zagotavlja ektremno visoko stopnjo varnosti in prepoznavnosti.
Pojasnilo:
Pri identifikaciji prstnega odtisa se uporabijo linije in razvejitve teh linij.
Pri identifikaciji osmija pa se po analogiji uporabi vsak rob kristala, ki se nagiba v tridimnezionalnem prostoru in ob vstopu v kristal poda rob znotraj osnovne ravnine kovine in ima ob tem jasno prepoznavno površino. Poleg tega izstopa vsak kristal iz materiala na podlagi svoje jasne prepoznavne dolžine.
Že v običajnem osmijevem diamantu, velikem samo 3 mm, je več kot 1.000 takšnih mikroskopskih sledi.
Ko govorimo o velikosti mikroskopskih delcev, imamo v mislih vsaj milijon sledi. Pri večjih površinah osmijeve strukture se številko sledi še bolj poveča.
Zanesljivost te prepoznave je matematično gledano 10.000 krat večja od zanesljivosti prepoznave prstnega odtisa. V resnici je dejanska varnost mnogo večja, kot le 10.000 krat. Natančnega števila ni mogoče določiti, saj lahko v osnovni strukturi osmija analiziramo vedno manjše strukture znotraj prvotne strukture.
Analiza gostote osmija nam zagotavlja dodatno varnost, da osmija kratko malo ni mogoče ponarediti.
Pri ponaredku zlata se pogosto uporabi košček druge kovine s podobno gostoto, katerega se prekrije oz. prelije z bolj ali manj debelo plastjo zlata. Ali pa se zlato palico napolni z drugo kovino.
Ker ima osmij največjo gostoto izmed plemenitih kovin, ponaredkov na tak način ni mogoče izdelati. Po gostoti je osmiju najbližje iridij; iridij se po svoji gostoti od osmija razlikuje le za stotinko grama. Kljub temu je osmij nemogoče ponarediti z iridijem, saj sta obe kovini visoko taljivi, kar posledično privede do izgube oblike druge kovine, če bi prvotno kovino želeli obliti. Ta primer je vendarle hipotetičen, saj se osmij na trgu pojavi v zelo tankih strukturah, kar pomeni, da prava notranjost osmijevih oblik tako rekoč ne obstaja.
Poskus kristalizacije iridijevih paličic je bil prav tako neuspešen, saj ima iridij drugačno kristalinsko strukturo od osmija, kar lahko vidimo že na daleč s prostim očesom.


