
Osmij je značilen po svojem edinstvenem modro-belem sijaju, kateri prekaša celo diamant.
Gostota: Osmij je najgostejši, naravno obstojen element (22,61 g / cm3) z gostoto, ki je približno dvakrat večja kot gostota svinca (11,34 g / cm3). To pomeni, da osmija ni mogoče ponarediti, ker bi jedro katerekoli druge kovine imelo manjšo gostoto.
Kristalna struktura: Šesterokotna zgoščenost.
Masni delež osmija v primerjavi z diamantom (443 GPa) znaša med 395 in 462 GPa. Osmij ima tudi najvišjo odpornost proti obrabi.
Trdota diamanta (kot minerala) po Mohsovi lestvici znaša 10, Mohsova trdota osmija pa doseže le 7,5. Ali to pomeni, da so diamanti robustnejši in stabilnejši od osmija?
Ne, diamanti niso trši od osmija. V kristalni strukturi obeh elementov je stabilnost enaka. Čarobna beseda je abrazija oz. mehanska obraba. Osmij ni tako trden kot diamant, oba elementa sta krhka, toda osmij je veliko bolj odporen proti obrabi.
Osmijevi izdelki, kot so gramska ploščica, 5-gramski obroč in 0,07 gramski diamant ter 30 gramski disk ne potrebujejo nobenega posebnega substrata kot podlago. Skozi postopek kristalizacije se oblikujejo osnovne oblike na substratih iz safirnega stekla, ki se po končanem postopku kristalizacije samodejno izločijo.
Tisti osmijevi kristali, ki so bili bližje podlagi iz safirnega stekla, imajo bolj fino strukturo. Izgledajo skoraj popolnoma ravni, a pod mikroskopom se njihova struktura lepo vidi.
Pričnimo z izrazom "zamenjljivost". Zamenljivost se ne naša le na to, ali je treba v določenem postopku za doseg želenega rezultata uporabiti določeno kovino. Izraz zamenljivost se lahko nanaša na to, ali je pri katalizaciji mogoče nadomestiti platino z železom. S tem bi platina postala zamenljiva in ne bi bila več uporabna. V tako veliki in pomembni indrustrijski panogi bi to seveda imelo velik vpliv na ceno in na celotni trg.
O zamenljivosti pa govorimo tudi takrat, ko lahko nadomestimo celoten postopek. Za batne obroče v avtomobilu ne potrebujete več nobenih posebnih kovin, če celotnega avtomobila ne poganja več bencin, ampak električna energija. Ali v primeru, da javni prevoz nenadoma postane tako dober, poceni in hiter, da avtomobilov praktično ne potrebujemo več.
To bi za osmij veljalo le v primeru, če bi se to vprašanje zamenljivosti porodilo. A to vprašanje pri osmiju ne pride v poštev. Seveda bi bilo mogoče npr. zgraditi trup podmornice z osmijem, tako da bi se lahko potopili v najglobljo točko zahodnega oceana (Marianski rov), zahvaljujoč se neverjetno velikemu modulu kompresije. Lahko pa se zgradi učinkovit ščit pred gama sevanjem za vesoljsko ladjo do Marsa. Osmij se lahko uporablja tudi kot superprevodnik pri nizkih temperaturah, da lahko brez električnega toka sprožimo električni tok. Toda vse te uporabe preprosto niso izvedljive zaradi majhne oz. omejene količine osmija, ki je na voljo. Tudi v obratnem primeru bi lahko osmij vedno zamenjali in nadomestili, saj se lahko tudi običajna podmornica potaplja zelo globoko. Kot drug primer, tudi običajna pilica nohtov je zelo obstojna, ne more pa doseči obstojnosti in zelo počasne obrabe pilice iz osmija.
Osmija ni mogoče nadomestiti, ne zdaj ne v prihodnosti. To je njegov pečat. Osmij je preprosto najredkejši in je v svoji kristalni obliki nedvomno najlepši izmed vseh kovin. Brez dvoma bo v prihodnosti osmij nadomestil del diamantov na trgu diamantov, nikoli pa ga ne bo mogoče nadomestiti z drugim materialom. Širjenje osmija bo verjetno prineslo s seboj tudi posebno obliko nadomestljivosti, saj bo zaradi svoje absolutne neponaredljivosti nadomestil gotovino mnogim premožnim ljudem, ki bodo želeli predati vrednost svojim naslednikom.
Fizika nas uči, da je vzporedno svetlobo mogoče ustvariti le na dva načina. Do vzporedne svetlobe pride s pomočjo lasetja ali pa s pomočjo oddaljene luči. Sonce je na primer eden izmed virov oddaljene luči; njegovi žarki potujejo na zemljo tako daleč, da ima njihova svetloba ob prihodu na zemljo minimalno širino, katere človeško oko ne more zaznati.
Takšno vzporedno svetlobo, kot jo ustvari sonce, ne more ustvariti noben drug vir svetlobe na Zemlji. Vsak vir svetlobe na Zemlji ustvari senco predmeta, ki ga držimo blizu vira svetlobe.
Če žellimo biti vidni od daleč, potrebujemo vzporedno svetlobo. Vsi se spominjamo romana ali filma, v katerem je Winnetou svojega brata opozoril na sovražnike s pomočjo ogledala na vrhu hriba. Vzporedna svetloba je tudi na veliki razdalji tako svetla, da jo lahko zaznamo s prostim očesom. Če nas taka svetloba tako rekoč "zbode" v oči, naši možgani zaznajo to svetlobo in pošljejo vidnemu živcu signal, da je ta neobičajna oz. nenadna svetloba lahko zelo pomembna.
Osmijev sij (t.i. "Osmium Sparkle") se lahko primerja z vzporedno svetlobo. Če nosite osmijev nakit na popoldanski zabavi in stojite na soncu, potem se sončni žarki vzporedno odbijajo od vašega nakita in dajejo vtis tisočerih majhnih ogledal. Drugi gostje bodo zaznali to svetlobo na isti način, kot je zaznal odsev ogledala na vrhu hriba Winnetoujevem brat. Takšna nenadna svetloba pošlje vidnemu živcu v človeškem očesu signal, kateremu sledimo. Opaženi boste. Osmijevemu sijaju ni kos noben sijaj diamanta, čeprav se tudi diamanti lepo bleščijo.
V primerjavi z osmijem, imajo diamanti le polprepustno površino. Če površins ne bi bila prepustna, potem se svetloba ne bi mogla lomiti in odbijati. Delež neposredno odbite svetlobe je pri diamantih neizogibno majhen, saj diamant sicer prepušča veliko svetlobe. Ker je hitrost svetlobe v diamantih drugačna od hitrosti svetlobe v zraku, se svetloba razgradi na njene sestavne dele (na valovne dolžine).
Takšen lom svetlobe je seveda zelo barvit, a energija posamezne barve je nižja kot energija t.i. bele svetlobe. Če naše oko ujame le en žarek diamanta, bomo videli določeno barvo, a energije ne bomo zaznali. Na večji razdalji se svetloba diamanta razgradi na valovne dolžine, kar pomeni, da se svetloba odbija v več različnih smeri. Zato lahko odsev diamantov opazimo le od blizu. Za damo večera, ki bo pustila nepozaben vtis, pride v poštev le "osmium sparkle".