Čeprav se nam na prvi pogled to res zdi tako, je v resnici nekoliko drugače. Pri nakupu osmija se vsaki fizični osebi obračuna DDV.
Pravico do odbitka vstopnega davka imajo podjetja s sedežem znotraj EU, ki ob nakupu osmija predložijo svojo identifikacijsko davčno številko za mednarodna plačila.
Prav tako so iz plačila DDV-ja izvzeta podjetja s sedežem v drugih tujih državah, katerim se davek obračuna na meji ob vstopu blaga v matični državi.
Izjema je skladiščenje osmija v državi, ki ni članica EU. Ker se osmij v taki državi le skladišči, ne pa tudi uvaža, plačilo davka še ni zapadlo. Carinski davek in davek na dohodek se obračunata šele, ko gre osmij v prodajo.
Nenazadnje se davek na osmij obračuna kupcu osmija, ki postane imetnik osmija. Pri nakupu in prodaji plemenitih kovin pa je treba upoštevati tudi pravila posebne ureditve: Če se izdelek nabavi z DDV, je davek mogoče odbiti, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za odbitek DDV. V primeru, ko davčni zavezanec nabavi blago, za katerega se ne more šteti, da ga opravi v okviru svoje dejavnosti, in zato nima pravice do odbitka vstopnega davka, tudi pri ponovni prodaji tega blaga ne nastopa kot davčni zavezanec in zato ne pride do obveznosti za obračun DDV-ja.
Kupec, ki osmij kupi pri prodajalcu ali preko inštituta, plača davek na dodano vrednost (DDV) neposredno pri nakupu. Pri nakupu osmija od fizične osebe pa je za kupca ugodno, če lahko osmij kupi za ceno, ki je za nekaj odstotkov nižja od bruto prodajne cene. Tako se davek sorazmerno porazdeli. S tem se kupec ni izognil plačilu davka..
V navedenem primeru si je prodajalec povrnil svoj denar skoraj v celoti, če predpostavljamo, da je cena osmija ostala enaka. Seveda pa se bo na podlagi številnih napovedi cena osmija višala. Če velja verjeti tem napovedim, se nam v prihodnosti obeta bleščeč dobiček.



