Predvideva se, da je osmija v zemeljski skorji za okoli 9 m³. Od tega se lahko izkopa le 2 m³ osmija.
Toliko o znanstvenih izkustvih. Zanesljiva dejstva je težko pridobiti, na voljo so nam le zgodovinski podatki, ki jih osmijevi inštituti pridobijo od svojih partnerjev.
Kljub temu je zelo težko pridobiti točne podatke, ki bi bilo 100 % zanesljivi.
Je pa očitna ena razlika, ki se pojavlja v literaturi. Gre za število izločenega osmija (1300 kg). Pri tem številu gre za posledico seštevka večih mednarodnih virov.
Ni pa nujno, da se osmij od drugih kovin loči.
Če bi platina imela 99,99 % čistočo in bi se v 0,01 % nahajale druge kovine, na primer osmij, osmija ne bi bilo potrebno takoj izločiti. Šele, ko pride do nakupa osmija in je osmij tudi plačan, se lahko začne postopek izločevanja osmija iz platine.
Kakšne pa so posledice?
Posledice se kažejo v vedno manjših zalogah osmija v zemeljski skorji, neodvisno od tega, ali se osmij kristalinizira ali ohranja v surovem stanju. Tako bo osmija v naravi vedno manj. Če bi se izločil le delček izkopanega osmija, bi lahko polovico uporabili v medicinske namene, drugo polovico pa kristalizirali. Na tak način bi pridobili v enem letu 120 kg osmija, kar je povsem realno, čeprav tega prav tako ni mogoče trditi z zanesljivostjo, ki bi bila podrta s statistiko. Zanesljivejših statističnih podatkov še ni.
V prihodnje se bo tudi mobilnost spremenila. To bo najbolj vplivalo na proizvodnjo platine in paladija. V kolikor bodo plemenite kovine našle svoj namen in uporabo v vsakdanjem življenju, potem se bodo seveda še naprej izkopavale. Če pa bi kovine nenadoma izgubile svojo uporabnost, pa bi ta trg"ugasnil", saj se tako zahteven postopek izkopavanja in ločevanja ne bi več splačal.
Prav tukaj ima tudi osmij svojo veliko priložnost.



