
Plemenite kovine na sobni temperaturi ne reagirajo s kemičnimi reagenti, kot so močne kisline in baze. Kako pa je z osmijem?
Kristalinski osmij je izjemno odporen na močne kisline in alkalije.
To bi razvrednotilo kovino in ceno!
Osmija ni mogoče umetno / sintetično proizvesti iz zelo preprostega razloga: gre za kemijski element, kateri že po svoji definiciji ni razgradljiv.
Diamante je mogoče proizvesti sintetično, tako da simuliramo visok tlak in temperaturo v jedru diamanta. To prisili ogljikove atome, da se prilagodijo strukturi diamanta. Ogljik je v nasprotju z osmijem četrti najpogostoješi kemijski element na svetu.
Ne, to se ne more zgoditi. Do obarvanja površin pride vedno zaradi kemijske reakcije, pogosto s kisikom, katerega reakcijski produkti se odlagajo na površino in tam spremenijo barvo in odsevne lastnosti. Pod naravnimi pogoji osmij ne reagira s kisikom ali z katero drugo spojino. Tudi pri zelo visokih temperaturah in pri nastanku osmijevega tetraoksida osmij ne porjavi, saj je oksid plinast in hlapljiv.
Vse razlike v barvi so izključno posledica usedlin drugih kovin iz reza ali iz rekacijske posode. Te barvne razlike se odstranijo s pomočjo klorovodikove kisline. Kondenzacija vlage v kristalni strukturi lahko povzroči tudi optične učinke, ki spremenijo sijaj. Poleg tega lahko kristalizacija povzroči jasno poravnavo kristalov, kar lahko izgleda kot posledica nalaganja usedlin.
Da, v zelo majhnih količinah. Vendar se kovina na nekovinski žici takoj zmanjša. Posamezni atomi osmija se električno prenesejo na žico in se na njej odlagajo. Neprekinjena žica ima sobno temperaturo in s tem takoj ohladi osmij. Postopek poteka tako hitro, da o nastanku osmijevega tetraoksida ni mogoče govoriti. Le nekaj atomov se uspe osvoboditi redukciji in ubežati v obliki osmijevega tetroksida. V žičnem EDM postopku vonja po osmijevem tetroksidu zaradi tako neznatnih količin ni mogočezaznati, niti čisto od blizu.